Modna industrija je ena največjih onesnaževalk okolja.
- Za izdelavo ene majice je potrebno 3000 litrov vode. Toliko običajno popije odrasel človek v obdobju treh let.
- V povprečju odrasla oseba na leto zavrže do 31 kg oblačil in obutev, kar ustvarja ogromne količine odpadkov.
- Poliester, material iz katerega je kar 65% oblačil, razpade v približno 500 letih. (Vir: relovelabel.com)
Te zanima kako lahko obnoviš svojo garderobo pri tem pa ne ustvarjaš dodatne škode za okolje?
V soboto, 19. februarja bomo v EPI Lucija pripravili izmenjavo oblačil. Dogodek bo potekal od 11h do 16h in je namenjen mladim od 13 do 25 let.
Kako poteka izmenjava oblačil?
- Odpri svojo omaro in poišči oblačila, ki jih ne nosiš več.
- Pozor! Na izmenjavo ne sodijo oblačila, ki so umazana ali raztrgana.
- Za vsak kos oblačila, ki ga prineseš, dobiš en kupon, ki ga lahko zamenjaš za kos oblačila po tvoji izbiri.
- Oglej si vsa oblačila, zabavaj se in pomeri vse kar želiš, na koncu izberi tiste kose, ki so ti najbolj všeč.
- Kupone zamenjaj za nova oblačila in naredi nekaj lepega zase, zavedajoč se, da si naredil_a nekaj dobrega za naš planet
Izmenjavo oblačil v okviru aktivnosti ob Evropskem letu mladih 2022 pripravljata naša ESE prostovoljka Carlijn in praktikantka Vesna.
Vpliv hitre mode na okolje
Modna industrija je ena od treh najbolj onesnažujočih panog na svetu. Hitra moda je preoblikovala modno industrijo in je eden glavnih dejavnikov velikih industrijskih emisij toplogrednih plinov in uničujočega vpliva na okolje. Kako lahko oblačila, ki jih kupujemo, vodijo do tako škodljivih okoljskih posledic?
Porast hitre mode
Hitra moda je poslovni model, ki spodbuja hitro proizvodnjo neverjetno poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. Povprečni potrošnik je leta 2014 imel 60 % več modnih kosov v primerjavi s povprečnim potrošnikom leta 2000, poleg tega pa je ta oblačila uporabil pol manjkrat kot pred 14-imi leti. Končni in največji strošek tega neomejenega porasta porabe pa so odpadki in onesnaževanje okolja.
Slabša kakovost in zavržena oblačila
Hitra moda spodbuja tudi izdelavo oblačil slabše kakovosti. Kakovost in trajnost oblačil, ki ustrezajo trenutnemu trendu v modi, nista pomembni, saj bo trend še pred koncem sezone izpuhtel in oblačila ne bodo več zanimiva. Največja težava pri tem pa je, da na odlagališčih odpadkov klavrno končajo ogromne količine oblačil. Leta 2014 je bilo samo v ZDA zavrženih 10,46 milijonov ton oblačil.
Poraba vode in kemikalije
Bombaž je rastlina, ki za rast potrebuje veliko količino vode. Čeprav je samo 2,4 % kmetijskih zemljišč na svetu zasajenih z bombažem, porabi le-ta skoraj 10 % skupne količine vseh kmetijskih kemikalij in 25 % pesticidov. V eni najbolj uničujočih okoljskih katastrof, ki jih je človek kdajkoli ustvaril, sta bili dve reki, ki sta polnili Aralsko jezero, preusmerjeni s strani Sovietske zveze, da bi vzdrževali plantažo bombaža. Brez teh dveh glavnih vodnih virov se je skoraj v celoti posušilo Aralsko jezero, kjer je ostala sušna puščava.
Mikroplastika
Na drugi strani bombaža so sintetični polimeri, ki pa se ne gojijo, temveč proizvajajo. Pri proizvodnji najlona nastaja dušikov oksid, toplogredni plin, kar 300-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Tako poliester kot najlon se uničujeta (luščita) med pranjem v pralnih strojih, kar vodi do kopičenja mikroplastike v naših vodnih sistemih. Znanstveniki odkrivajo, da mikroplastika vstopa v prehransko verigo. Kakšne posledice bo to prineslo na dolgi rok še ni znano. Poceni oblačila nizke kakovosti se uničujejo še veliko hitreje kot oblačila višje kakovosti, kar to težavo samo še poslabša.
Onesnaževanje rek s strupenimi kemikalijami
Številne tekstilne tovarne v reke odlagajo neobdelane kemikalije in so odgovorne za nekaj najbolj onesnaženih rek na svetu. Odlaganje strupenih kemikalij, ki se večinoma uporabljajo za barvanje tkanin, je vzrok, da so velike reke (kot sta reka Citarum v Indoneziji in Biserna reka na Kitajskem), neprimerne za življenje rib in drugih živali. Poleg teh okoljskih težav pa predstavljajo reke mnogim tudi vir pitne vode, umivanja in kopanje, namakanja zemlje ali neposredni vir hrane. V skupnostih, ki živijo v bližini onesnaženih rek (zlasti v bližini tekstilnih tovarn), se se pričele kazati visoke stopnje raka in drugih bolezni.
Vir: Zoja, 2020. Vpliv hitre mode na okolje. Extraordinary
#izmenjava#clothingexchange#fashion#slovenija#lucija#piran#mladi #evropskoletomladih